For Alexander
Wearing.

Words: 411
Ko je zazvonilo za konec pouka, je prva stekla iz razreda. Enkrat za spremembo ni še kakšno uro skakala po hodnikih in klepetala s prijateljicami, ampak se je neopazno izmuznila izdružbe (kar je bilo, mimogrede, zelo težko, saj je bila vsa pozornost usmerjena proti njej) in se spazila do Drznvraana. Zadnje čase se je večinoma sproščala v kopalnici predstavnikov, a zdaj ni imela časa za to. Smuknila je pod tuš kar v Drznvraanu, presenečena nad tem, kako pomirjajoče je bilo. Morala se je pripraviti in ni imela več veliko časa. Kar z urokom si je posušila čudovite svetle lase in jih pustila, da so ji kot slap prosto padali po hrbtu. Nase je navlekla ene preproste kratke hlače z visokim pasom in svojo najljubšo ohlapno majico. Zdelo se ji je, da nekaj manjka, zato je od nekod privlekla še staro mamino ogrlico. Prverila je svoj odsev v ogledalu, se nasmehnila in skorajda nevidno stopila iz Drznvraana. Hodila je po tistih hodnikih za katere je bila prepričana, da ne bo nikogar. In res je imela srečo, hodniki so bili čisto prazni, a vseeno je ostala previdna. Končno je prišla do vrha stopnic, ki so vodile v ječe. Spodaj, na koncu stopnic, pred vhodom v eno izmed ječ je zagledala znano postavo. Pomahala mu je in se spustila dol do njega. Pozdravila ga je z objemom in hitrim poljubčkom na lice. Bila je več kot očitno dobre volje da ga vidi. "Upam, da me nisi predolgo čakal.." Ni prenesla ljudi, ki so zamujali, zato je bila tudi sama vedno točna, a vseeno se je za vsak primer prepričala. Kaj, če je bilo z njeno uro kaj narobe in je prišla eno uro prepozno? Things like that happen all the time, right? Prijela ga je za roko, a ko je ugotovila, kaj je naredila, ga je hitro spustila. "Oprosti.. am... ja, greva?" je poskušala prikriti svojo zadrego. Nista bila par, da ne boste narobe mislili. Alexander je bil pač njen prijatelj.. čeprav se je včasih kdaj zgodilo. A to še nikoli ni ogrožalo njunega prijateljstva. Rahlo je zardela, a se je Gryfondomovcu vseeno nasmehnila. Vsakokrat ko ga je pogledala, se je spomnila, da ji je bil včasih všeč.. ampak to je bilo dolgo nzaja, čeprav je z lahkoto razumela, zakaj je bil dekletom všeč. Res je bil čeden.

WEARING

words:512

Ta dan se mu je vlekel v neskončnost. Ljudje so bili dolgočasni, pouk pravtako. Celo manjša eksplozija, ki je bila rezultat ponesrečenega projketa sošolca pri napojih ga ni spravila v dobro voljo, kot bi ga lahko. Neprestano se je presedal na stolih in zavijal oči ob razlagah učiteljev. Edina misel, ki mu je pospešila kri po žilah je bila misel namanjšo zabavo, ki je bila organizirana na skritem mestu. Zadnje minute pouka tistega dne so se vlekle v neskočnost, in ko je bilo konec je bil rvi, ki je stopil skozi vrata. Na hitro je pozdravil vse prijatelje in skoraj stekel v sobo. Hitro je odvrgel šolsko uniformo ter sekel v kopalnico. Voda ga je spravila v rahlo boljšo voljo in z nasmhom se je vrnil nazaj v sobo. V sobi ni bilo nobenega poleg njega, verjetno so vsi bili vzunaj in se družili v popoldanskem soncu. Vse svoje obleke je vrgel na posteljo in si jih ogledoval. Oblekel si je majico z črno sliko, za katero ni imel pojma kaj pomeni ter sive jeans hlače. Iz police je vzel še sonča očala ter v zadnji žep svojih hlač zatlačil nekaj denarja. Predvideval je da bo pijača zastonj, kot ponavadi, ampak vseeno ni želel neprijetnih presenečenj. Počasi se je odpravil v temno klet, kjer naj bi se dobil s svojo prijateljico, Amelio.
Ubral je prazne hodnike, saj ni želel srečati kakšnega izmed učiteljev, ki bi mu ponovno začel pridigati o pravilih oblačenja v šoli. Hodniki so bili prazni in po njih so odmevali njegovi koraki.Očala si na talaknil na nos ter jih nato premaknil na lase. Stopnice so se spustile navzdol in zdaj že povsem dobre volje je skakljal po nji, dokler ni prišel v klet. Ni minilo dolgo, ko je zaslišal še ene korake. Bili so lahkotni in defenitivno so pripadali dekletu. Obrnil se je v smer iz katere so prihajali in jo zagledal. Bila je lepa kot vedno in vedel je da bo ta večer spet eden tistih, za katere si želiš da bi se ponovili.
Pomahal ji je nazaj ter jo stisnil k sebi. "Ne, ravno sem prišel" je rekel ter se nasmehnil ob njenem stisku njegove roke. Zavrtel jo je okoli njene osi ter se nasmehnil "Beautiful like always" jo je pohvalil ter z dlanjo rahlo oplazil njeno zadnjico. Poznal je skoraj vsak delček njenega telesa in z veseljem se je srečeval z njem. Bila sta dobra prijatelja, bila je zabavna, ljubka ter imela je šale po njegovem okusu. Vendar na zabavah je bila več kakor samo prijateljica, velikokrat sta se njuna jezika prepletla, včasih pa so obleke obležale na tleh ob postelji, ali pa drugih ravnih ali pa tudi neravnih površinah.
"Torej, kje je ta zabava?" jo je vprašal v upanju da ve ona kaj več od njega. Dobil je povabilo, vendar zabave na bradavičarki so se vedno dogajale na precej skritih mestih, zato si se moral prekleto potruditi da si jih našel. V tem trenutku mu je bilo rahlo žal da se ni čez dan pogovarjal z drugimi. "Imaš danes kakšne posebne želje?" jo je vprašal med tem ko sta hodila ter ji pomežiknil.

Words: 416
"Potem pa še sreča,"[/font][font=Calibri","sans-serif] se je nasmehnila. Vedno se je trudila imeti zadnjo besedo, četudi je bila samo neumna pripomba. Zavrtel jo je okoli njene osi in ob tem se je morala zasmejati. Bilo je zabavno. Začutila je njegovo roko na precej določenem delu njenega telesa in se nasmehnila Gryfondomovcu, ki je tja zagotovo ni položil ponesreči. Ni ga grdo pogledala, pravzaprav se spoh ni odzvala. Saj je bila že navajena in čisto nič je ni motilo. Seveda bi bilo verjetno drugače, če bi bil kdo drug, a z Alexom je bilo to čisto normalno. "Hvala. Tudi ti nisi videti slab," mu je pomežiknila, ko si ga je dobro ogledla, čeprav sta verjetno  oba vedela, da je bil videti hudo dober. Ovila si je njegovo roko okoli pasu in ga na hitro poljubila. Jap, danes je bila res dobre volje. Vprašal jo je, če ve, kje bo zabava in hudomušno se je nasmehnila. Še predobro je vedela, kje je ta zabava, saj je bilo tam njihovo stalno zbirališče in vse manjše zabave tega leta so se odvijale tam. Na manjše sicer navadno ni hodila, odvisno od tega, kdo jo je prirejal.  Raje je imela velike letne zabave, ki jih res ni smela zamuditi, a tokrat jo je Alexander povabil in njemu preprosto ni mogla reči ne. "Follow me," je tiho rekla in ga odpeljala na čisto drugi konec hodnika. Povprašal jo je po željah in ob njegovem pomežiku mu je namenila čudovit nasmešek. "Zabavo prireja Natalie, kar pomeni,da  bo dosti ljudi, glasba pa bo vseeno zanič. Pijače bo več kot dovolj, meni pa bo dolgčas. Torej, kaj misliš? Si boš vzel kaj časa zame?" Vrnila mu je pomežik, potem pa se je obrnila h kamniti steni pred njima. Potrkala je na kamen z razpoko v obliki popolnega kroga in pred njima so se pojavila ogromna in trdna vrata. Iz žepa je vzela vabilo in ga vstavila v posebej za to namenjeno luknjo in enako naredila z Alexovim vabilom. Obakrat se je zeleno zasvetlikalo in vrata so se nastežaj odprla, tišino na hodniku pa so prekinili zvoki glasne glasbe, ki je lila iz dvorane na vrati.Fanta je hitro potegnila v dvorano, da so se vrta za njima s treskom zaprla in je na hodnik spet legla tišina. Kar pa ni veljalo za dvrano. Koso se vrata zaprla je močno tresnilo, zato so se vsi pogledi obrnili k njima. Šele, ko so ljudje začeli šepetati, se je spomnila, da je Alexova roka še vedno ovita okoli njenega pasu.

Z roko ovito okoli njenega pasu ji je sledil, ter poslušal kar je imela za povedati. Ob njenm namigu se je nasmehnil in njegova roka je ponovno spolzela malo nižje in stisnila blago ter vse kar je bilo pod njem. "Srček veš da imam zate vedno čas" je rekel ter roko ponovno ovil okoli njenega pasu. Ni je nameraval spustiti, ta večer je bila njegova.
Opazoval jo je kako je vstavila vabila v nekakšno čudno oblikovano režo. Takšen sistem je že poznal, vendar mu je bilo vedno zabavno gledati nove oblike prekrivanja zabav pred učitelji. Vrata so se odprla in vanj je dobesedno butnil val glasne glasbe. Nekatere bi vznemirila, prav tako kot je njega vznemirjala ko je začel hoditi na zabave, sedaj pa je tako izgledal njegov dom. Vstopila sta v dvorano in vrata so se zaloputnila. Bilo je mnogo ljudi. Telesa so se zvijala v ritmu glasbe, nekaj se jih je poljubljalo. Na ogromni mizi so bili prigrizki in steklenice alkoholnih pijač. Zaradi glasnega treska so vsi opazili da so prišli novi gostje. Samozavestno se je nasmehnil in roka je zdaj visela čez Amelina ramena. Potegnil jo je naprej proti mizi z dobrotami "Vidiš, spet si zvezda večera" se je zasmejal ter jo rahlo skuštral. Čutil je nekaj pogledov, ki so jima sledili, ni se zmenil zanjih, saj je vedel da se bodo naveličali. Vsakemu je natočil mešanico soka ter vodke. Dvignil je kozarec k njej "Na dober večer", ter ga spil na dušek. "Plešeš?" jo je glasno vprašal, da ga je zaradi glasne glasbe lahko slišala.

Words: 502
Avtomatsko ga je pobožala po roki, ki se je spet znašla nižje od ekvatorja. Široko se je nasmehnila in mu pokazala jezik. Res je bil vedno tam, ko ga je potrebovala. Vedno jo je spravil v dobro voljo in vse odkar sta se z Willom razšla je bil njen redni spremljevalec na zabavah. Vedno se je čudila, kako jima uspeva, a kljub temu, da sta večkrat skupaj preganjala dolgčas, sta uspela obdržati popolnoma normalno prijateljstvo. Če bi temu lahko rekli tako. Glavno je bilo, da mu je zaupala in da si res ne bi mogla želeti boljšega prijatelja od njega. Nikoli ne bo trdila, da ve vse o njem ali da on ve o njej kaj več kot kdo drug.. a bilo je prijetno vedeti, da če se mu bo kdaj hotela zaupati, bo tam zanjo.
Kot je predvidevala, je bila glasba glasna, a nikakor ne po njenem okusu. Pogledi so se obrnili k njima, Alex pa je svojo roko prestavil čez njena ramena, ob čemer se je lahko le nasmehnila. Zavila je z očmi in se zasmejala, ko je slišala odlomke pogovorov. So res mislili, da sta bila skupaj? Že sama misel na to, da bi bila več kot to, kar sta bila zdaj, ji je bila smešna. Seveda bi se mu lahko s tem zdaj zamerila, ampak preprosto si njunega odnosa ni znala predstavljati drugače. Bilo bi tuje in nenaravno. Potegnil jo je proti mizi s hrano in pijačo, ko pa je spregovoril, pa je odkimala. "Mislim, da si me z nekom zamenjal, jaz že nisem zvezda večera. Če je kdo, sva to oba. Ne morem verjeti, da se še vedno niso spreijaznili s tem, da skupaj hodiva na zabave. Prepričana sem, da sem nekoga sišala, da je rekel 'tadva bosta nov vodilni par'." Hvaležno ga je pogledala, ko ji je pripravil pijačo. Dvignila je kozarec in ponovila za njim, potem pa ga tudi sama izjemno hitro izpraznila. presenečeno je dvignila obrvi, ko ji je zastavil nekakšno vprašanje. Namuznila se je, odložila kozarec na mizo in stopila do DJ-ja, ki ga je najela Natalie, da je na nekakšni bunkeljski napravi vrtel glasbo. Na uho mu je zašepetala naslov pesmi in najprej jo je čudno pogledal, ko pa mu je namenila enega svojih zapeljivih nasmeškov, je hitro prikimal. Ponosno je stopila na sredo plesišča in ko je prejšnja pesem utihnila, so se vsi pričakujoče zazrli vanjo. Zaslišali so se prvi takti glasbe in Amelia se je čisto zatopila v ples. Glasba je bila ravno prava za malo hip hopa, ki pa ga je na srečo obvladala. Ples je bil njena skrivna strast in bila je več kot odlična plesalka. Ko se je glasba končala in je prejela glasen aplavz, je stopila nazaj do Gryfondomovca in se nekoliko sramežljivo nasmehnila. "Kaj misliš? Plešem ali ne?" Prijela ga je za roko in ga potegnila na rob plesišča, ravno toliko, da bi lahko na hitro pobegnila, če bi hotela. "Vprašanje je le, če me lahko dohajaš." Pomežiknila mu je in ga poljubila na lice.

"I don't date." se je zasmejal ter si ponovno napolnil plastični kozarec. "V vsem tem času bi človek mislil da si se že navadila a vse te zavidne poglede in opravljivke" Izpraznil je še en kozarec ter čutil kako mu je topla tekočina širila toploto v notranjosti telesa. Z ansemhom jo je opazoval kako je samozavestno odšla do DJ-a ter mu nekaj naročila. Stopila je na sredino plesišča in z ponosom je pogledal zavidne poglede. Preprosto vedel je da se bo dobro odrezala. Občudojoče je gledal kako je plesala in v njenih očeh se je videlo da z mislimi ni tukaj vendar v njenem svetu. Nekaj punc je iz zavidanja zavijalo oči ter jo obrekovale, vendar resnica je bila, da so vsi videli kako sijajna punca je. Ko je prišla do njega, še vedno popolna, je v njeni sramežljivosti sam še vedno opazil rahlo izivalni pogled. "plešeš. Defenitivno plešeš" je rekel očarano, v naslednjem trenutku pa je že hodil za njo na rob plesišča. "Bom poiskusil" se je nasmehnil ter njej poljub ujel na usta, čeprav je bil namenjen njegovemu licu. Začela sta plesati in že po nekaj trnutkih ponovno spoznal da je nebo mogel dohajati prav tako kot na ostalih zabavah.
Namesto tega se je sklonil k njej, da bi ga slišala "Veš bil sem že na mnogih zabavah, vendar kaj tako neverjetnega, kar si ti naredila na plesišču še nisem videl!" Nežno je prijel njeno brado ter njen pogled usmeril v njegovega.  Njune ustnicee so se srečale, prvzaprav so se njegove zaletele v njene, jezika sta se prepletla in potisnil jo je ob steno. Z desno roko se je oprl na steno, levo dlan je imel položeno na njenem tilniku. Za centimeter se je umaknil in jo pogledal v oči "Zares si neverejtna..."  je rekel zadihano ter jo gledal naravnost v oči. Želel si jo je in bil je prepričan da jo bo tudi dobil. Ni se zmenil za začudene poglede. Slišal je šepetanje, kako so ga ljudje obsojali kako je lahko to naredil njegovemu prijatelju Willu. Sam s jim je samo smejal, ker so bili tako omejeni. Ponovno ji je pritisnil pouljub, tokrat veliko bolj strastno. Čakal je na njeno potezo.

Words: 451
 "If you would be dating, potem verjetno ne bi zabijal časa z mano," mu je pomežiknila in se sproščeno zasmejala. Njen smeh je ob njegovih besedah nekoliko zamrl, a na obrazu ji je ostal zadovoljen nasmešek, kljub zavijanju z očmi. "Reciva, da sem se že nekoliko navadila, ampak me še vseeno preseneti, kako omejeni so lahko ljudje." Nikoli se ni imela za nekaj več, večino časa je bila prijazna do vseh in se je poskušala izogibati prepirom in ne vem čemu še. Družila se je z mlajšimi od sebe, jim pomagala pri nalogah, pri učenju, seveda pa so bili trenutki, ko je bila sama s svojim eksperimentiranjem. Takrat se je res bolj malo menila za druge, a tisto je bil pač njen čas, ki ga nihče ni smel motiti. Razen če je hotel, da vanj prileti še kakšen nepreizkušen urok, seveda. Pokimala je in se široko nasmehnila, ko je rekel, da definitivno pleše. Na ostalih zabavah se večinoma ni takole izpostavljala, držala se je bolj na rbu plesišča, a tokrat jo je zgrabila močna želja, da vsem pokaže kaj zna. Še preden je ugotovila, kaj je naredil, so bile njene ustnice združene v poljubu, ki je bil prvotno namenjen njegovemu licu. Očitno ni bila edina dobre volje.
Sklonil se je k njej in nekako je spet pomislila, ad jo bo poljubil, a njegove besede so jo spravile v zadrego. Če ji bo takole delil komplimente cel večer, se res ne bo mogla zbrati. Njeno zadrego pa je še dodatno potrdila nežna rdečica na njenih licih. Nekaj je zamomljala v zahvalo, prešinilo pa jo je spoznanje, da mogoče ni bilo pametno, da je kar takole pokazala svoje znanje. Lahko bi se zadržala, a nekako ni hotela. Je kaj takšnega popila ali kaj? Nekaj trenutkov sta si zrla v oči in spreletel jo je čuden občutek, potem pa jo je še takole poljubil.. Za sabo je začutila hladno kamnito steno, ki res ni bila najprijetnejša podlaga, a ta trenutek ji je bilo vseeno, pa četudi jo bo jutri vse bolelo. Kmalu se je umaknil, njene obrvi pa so se rahlo dvignile v vprašujočem pogledu. Nasmehnila se mu je in ga prijla za roko. "Nisem edina," je zašepetala in se kaj kmalu zopet prepustila njegovim poljubom. Tokrat ni samo stala tam in uživala, ampak je zakopala eno roko v njegove mehke, svetle lase, ki so bili dekletom tako všeč, druga roka pa je zdrsnila pod njegovo majico in potovala od trenuha navzgor in navzdol, a nikakor ne prenizko.