Words:411
 Po trenigu je, kot vedno, zadnja ostala v garderobi in sestavljala strategije. Ko je končala za tisti dan, je morala preveriti še svojo opremo, ki je bila ponavadi v odličnem stanju, danes pa je opazila eko napako. Njene rokavice za quidditch so imele luknjo. In majhna luknjica je vodila v veliko luknjo, velika lukja pa do popolnoma uničenih rokavic.
Potrebovala je nove rokavice, a ji nekako ni bilo do nakupov v standardnih trgovinah. Zaželela sije malce drugačnega. Spomnila se je na majhno trgovinico, ki jo je odkrila pred leti. Tam pravzaprav niso imeli ravno najbolj kvalitetnih reči, a iz vse tiste šare bo že morala nekako izbrskati en ubogi par rokavic za quidditch. Poiskala je ubogo staro trgovinico in vstopila. Bila je polna prahu, zato je Amelia kar nekajkrat na glas kihnila. Gorele so samo sveče, pa še te zaradi vsega tega parhu niso oddajale dovolj močne svetlobe, da bi sploh lahko kaj v redu videla. Ogledovala si je neke zastarele metle, potem pa je zaslišala zvonček na vrati, ki je naznanjal,d a je nekdo vstopil. Potuhnila se je za police, za vsak primer, če bi prišel nekdo, s katerim se ni želela pogovarjati. Ni v redu videla, kdo je sploh prišel, zato se je kaj hitro obrnila k vitrini z rokavicami. Zagledala je ene dokaj nove rokavice iz prabega zmajevega usnja, ki so bile (po čudežu) celo dobro ohranjene. Nasmehnila se je in jih pomerila, potem pa je zaslišala dekliški glas. Očitno se je nekdo pogovarjal sam s sabo. Glas ji je bil čudno znan, zato je pokukala izza police in se nasmehnila ob pogledu na znano postavo. Priplazila se ji je za hrbet in se glasno odkrhala, čeprav je vedela, da se je Spolzgadovka najverjetneje ne bo prestrašila. Imela je še kako prav. Bunny se je le obrnila in jo pozdravila z 'Oh, ti si.' Zavila je z očmi ob njenem nekoliko prestrašenem nasmehu. "Ne, nisem jaz. Sem demon, ki je prišel, da te požre. Ampak najprej bi se morala znebiti tvoje dlake.. zajčja dlaka me vedno žgečka v trebuhu." Pomežiknila ji je in si začela ogledovati zaprašene stene. "Kaj počneš tu? Vse te metle so zanič. Nobena ni boljša od Ognjene strele." Naravnost oboževala je svojo metlo, čeprav je vedela, da ni edina, kijo ima. Ampak svoji je na ročaju narisala majhen srček z neizbrisnim črnilom in če je samo videla, da ima katera metla srček je takoj vedela, da ji jo je ena zloba vzela iz zaboja.

Bunny se je nasmehnila, ko se ji je Amelia predstavila kot demon. Vsekakor je imela smisel za humor. Čeprav je bila iz Drznvraana jo Bunny ni sovražila. Res ne morem verjeti kako lahko nekateri govorijo, da se družim samo s spolzgadovci in delam razlike med domovi. Amelia je bil en dokaz, da tega Bunny ni počela. 'Kaj delam tu? Pravzaprav sem prišla samo prodajalca vprašati, če mogoče ve za kakšno boljše loščilo za ročaje. Na zadnji naši lanski tekmi se je eno budalo zaletelo vame in z njegovim ročajem odrsalo mojega. To, da se ravno ročaja stakneta se ne zgodi velikokrat, a? Ne vem, kako mu je uspelo. Na njegovo srečo se ne spomnem kdo je biu, mogoče ga bom pa na naslednji tekmi prepoznala in mu zabila štamf v njegovo glavo s pokvarjenimi možgani.' Bunny ni zavila z očmi, ampak se je kar obrnila proč in se odpravila proti blagajni. Tam je za prašno mizo sedel prodajalec in bral nek dolgočasen in dolg članek kako je neka rastlina pojedla mantikoro, namesto mantikora nje. Tako se je Bunny trudila, da bi prodajalcu nekaj razložila glede metle, ampak je res deloval gluh, zato ga je raje pustila, da pri miru prebere svoj časopis v tišini. Tako ali tako ni imel izbire. Tudi če bi mu Bunny kričala na uho je po možnosti ne bi slišal. 'Tip bi moral iti v pokoj. Sploh ne vem kje sta oba Spinta. Slišala sem, da sta oba kar privlačna mladeniča. No ja... Po kaj si pa ti prišla? Sta mogoče z Willom že preveč obrabila metle?'

Malce nagajivemu nasmešku na obrazu se Bunny ni mogla upreti. Takoj jo je prijela pod roko in jo odpeljala med police, čeprav je bilo tam še bolj prašno in še bolj tesno, pa vendar je prah zadušil več zvokov in tako obvaroval skrivnosti, pred novimi obiskovalci športne prodajalne, ki so se zdaj kar ruvali na vhodu.

Words: 422
Zaničljivo je prhnila, a to ni bilo namenjeno Bunny temveč kretenu, ki se je na tekmi zaletel vanjo. "Nekateri res ne znajo paziti kje letijo.. pri quidditchu štamf ni edina stvar, ki te lahko vrže z metle," je odkimala. Še preveč je bilo takšnih, ki so zarad treme izgubili nadzor nad metlo, a dokler je bila ona kapetanka, se v Drznvraanski quidditch ekipi ne bo znašel nihče, ki ne bo popolnoma obvladal metle. Včasih je pozabila, da je bila Bunny pravzaprav enako kot ona sama, kapetanka in tolkačica. A glede Quidditcha sta bili obe dokaj tekmovalni in nobene ni motilo, da pravzaparv igrata proti prijateljici in da bo druga potem verjetno potrta, ko bo ena zmagala. A tu je bilo pač tako, nekdo je zmagal in nekdo izgubil, izenačenja so bila redka. "Tukaj kvalitetnega loščila ne boš našla, navadno prodaja rabljene stvari in ukradeno robo. Prav malo me skrbi, kje je dobil te rokavice." Pokazala ji je rokavice iz zmajevega usnja, ki so bile predobro ohranjene, da bi jih prodajali v tej trgovini. Verjetno so bile ukradene, a dokler ni imela dokaza, jih bo pač nosila. Amelia si je skoraj zatlačila celo pest v usta, ko je Spolzgadovka nekaj hotela razložiti oglušelemu prodajalcu. Preveč se je zabavala, da bi punci povedala, da je gospod v resnici gluh in nem, zato ji tako ali tako ne bi mogel odgovoriti, tudi če bi jo slišal. Nenadoma ni mogla več in se je začela na glas smejati. "Na dopustu sta že cele počitnice. Njun dedek," z glavo je pomignila za moškega, ki je bral časopis, "pa nima pojma o poslu. Zadnjič me je spraševal kje je in kaj počnem  njegovi hiši. Brezupen je. Glede Spintov pa.. saj sta čedna. Ju še nisi videla?" Sama se je z njima že kar nekajkrat pogovarjala, ko je bila trgovinica še v polnem zagonu. Zdaj, ko pa je bil dedek glavni je bila povsem zapuščena, že večkrat oropana, da pa nihče ne bi opazil, so ljudje v trgovino nosili rabljene stvari. Ob prijateljičini naslednji pripombi jo je prestrelila s pogledom in se namrščila, ko jo je potegnila med zaprašene police. "Kaj misliš s tem?" Čisto nedolžno jo je pogledala, a v njenih očeh je bila opazna neka senca. Ni bila povsem prepričana, če je bila pripomba res povezana s Quidditchem, tistega nagajivega nasmeška namreč ni spregledala. Še vedno jo je zbodlo, ko jo je Bunny povprašala o Willu. Slišala je namreč, da se dosti druži tudi z Eleno, a ker ni hotela uničiti njunega preijateljstva, je raje ostala tiho.

Bunny je pomislila. 'Ah ja, ti si itak tolk nerodna, da te že majhen pomežik Willa vrže z metle, ne?' Bunny se je ugriznila v jezik, da ne bi rekla kaj preveč. Videla je, da je Amelia malce zardela, a pred časom, je bila še bolj rdeča kot zdaj. Očitno se je že navadila pogovora o tipih. Mogoče pa jo je cela njena drama, v katero je bila vpletena, malce steznila in zaradi vseh prepirov, za katere je slišala Bunny, se je že navadila na pogovore o tem. A vseeno je Bunny raje spremenila temo. 'Ukradeno? Zakaj pa to meni noben ne pove? Lastnika se mi vedno bolj zdita mamljiva.' Grdi posli so se Bunny zdeli privlačni. Rada je živela v nevarnosti, saj ji je bil všeč občutek drznosti in to, da moraš paziti, da te ne dobijo. Adrenalin pač. 'In kje pa naj dobim kaj kvalitetnega? Mislim, v prečno glih ne morem iti...' Ko ji je Amelia pred nosom mahala z rokavicami, ki so rahlo zgledale, da bodo zdaj zdaj preparele. 'In uh, ne Spintovih dveh pa res še nikoli nisem videla. Kam pa hodita na dopust? In koliko sta zdej sploh stara? Ne bi rekla, da čez 25, ha? No, glede Willa p ame zanima vse po vrsti.' Na obraz se ji je privlekel širok nasmešek. Bunny je vedela za njune težave in za to, da je Elena posegla v njuno razmerje. A vseeno jo je zanimala Amelijina zgodba. 'No, najboljše da začneš kar na začetku.' Med obiskovalci trgovinice je opazila nekaj spolzgadovk. Kljub temu, da bi najraje šla k njim, se je z Amelio raje potuhnila še globje med police, kjer ju noben ni mogel zagledati.

Words: 470
 Namrščila se je in Bunny užaljeno pogledala, čeprav ji je bilo za njene opazke popolnoma vseeno. "Seveda, jaz vsakič omedlim, ko mi pomežikne. vendar sem vsaj toliko, da se lahko spravim na metlo, ko me opazuje. Ti pa tega pri Regulusu pač ne moreš." Zbadanje glede fantov je bila že njuna tradicija, in nobena tega ni jemala preveč resno. Nasmehnila se je blondinki in zavila z očmi. Nekako je postala imuna na vse zbadljivke in pripombe o njej in Willu. Nekateri se pač še niso sprijaznili z dejstvom da ga je prebolela.. recimo. Opazila je, da se je spet zatopila v razmišljanje, iz sanjskega sveta pa jo je potegnil šele dekletov glas. "Saj ne kradeta onadva. Ta starec tam kupčuje z preprodajalci ukradene robe.. torej se ti on zdi mamljiv?" Nekoliko je pomislila.. kje bi se še dalo kaj najti? že dolgo ni kje blizu česa kupovala, navadno je hodila na prečno. Tam je vsaj vedela, da bo roba kvalitetna in da jo bo kupila brez slabe vesti, da kupuje ukradeno robo. Nekoliko postrani se je nasmehnila, potem pa se je spomnila. "Tukaj ne boš nikjer našla kaj pametnega.. spomnim pa se, da mi je od moje zadnje nesreče ostalo še nekaj res odličnega loščila. Ne potrebujem ga več, lahko ti ga posodim." Čeprav sta bili iz različnega doma in sta bili pač tekmici, jo je še vedno imela rada in prijateljici je vedno priskočila na pomoč. Vedela je, kako pomembno je imeti dobro vzdrževano metlo in res ji ni privoščila, da bi okoli letala na eni, ki je uničena samo zaradi nekega Pihpuffovskega bedaka. Bunny je začela nakladati o Spintovih, Amelia pa je komaj zadrževala smeh. "Oba sta stara enaindvajset, visoka sta in čedna.. lepe oči imata." Pomežiknila je Spolzgadovki, nato pa nadaljevala. "Mislim da sta zdaj na Havajih.. vem, da sta lani šla na Karibe." Veliko so se pogovarjali, a dejstvo, da je zavrnila njuno prošnjo, da bi popazila na trgovino, raje ni omenila. Verjetno bi trgovina potem imela veliko več obiskovalcev, pa tudi bolj čedna bi bila. A glede na njune pogovore, zdaj ni imela nič proti debeli plasti prahu, ki je poskrbela, da se ju ni slišalo. In če je Drznvraanovka prej mislila, da bo Bunny pozabila na Willa, jo je upanje minilo. Zavzdihnila je in se odločila malo zavlačevati. Kot nalašč so v trgovinico vstopile tri Spolzgadovke. Že je hotela predlagati, da se jim pridružita, ko jo je Bunn popeljala še globlje med police in prah. Ni vedela, ali naj ji pove.. "Ničesar ni, saj to dobro veš. Dolgo je že odkar sva se razšla in od takrat nisva niti govorila.. no, do zadnjič." Zadnje tri besede je zamomljala in upala, da je ne bo slišala. Čeprav je vedela, da ima Bunny pri takšnih rečeh res ušesa kot zajec, ji je ostalo vsaj malo upanja.

Ko jo je Amelia podražila o Regulusu se je Bunny nasmehnila. Veliko ljudi, ga je omenjalo pred Bunny in jo tudi z njim dražilo. Vsi so mislili, da sta popoln par, a za mnogimi nasmeški in ljubkimi pogledi se je skrivalo tudi kaj drugega. Zato je Bunny ostala tiho in Amelio le na rahlo udarila ob ramo. Zaradi manjših problemov v njenem razmerju je Bunny vedno bolj tudi gledala na druge tipe in se zanje zanimala. Sicer ni pretiravala, a si je vseeno privoščila kakšen pogovor ali pa flirt z drugimi. Tako je tudi zelo rada govorila o drugih tipih. 'No ja, ampak to ukradeno robo bo treba tudi kaj očistiti. Poglej kakšen prah.' Bunny je s prstom šla čez nekaj plastičnega. Delovalo je kot obroček na koncu ročaja, ki drži, da les ne razpoka. 'Bwah, čimprej se ta dva vrneta s Havajev boljše bo. Misliš, da vesta kakšen svinjak je tukaj?' Ampak Bunny se je nehala pritoževati in že vklopila svoj pravi jaz. 'No ko prideta nazaj, ju bom sigurno obiskala in mogoče povabila na kakšen maslenušek, če veš kaj mislim.' Takojšnjemu pomežiku se Bunny ni uprla. 'Enaindvajset let praviš? Hmm... Ravno prav bi rekla.' Ampak nekaj je vseeno begalo Bunny. Glede na to, da imajo le tole majhno zaprašeno trgovinico kar na veliko potujejo. 'Kje pa dobivajo denar za njihova potovanja okoli sveta? S krajo še vedno ne morejo toliko dobiti.' Gluhonemi prodajalec se jima je počasi približeval. Na srečo ju on ni mogel slišati, a za njim je prišla tudi gryfondomovka. 'Le kako mu je povedala kaj potrebuje? Tip je vendar gluh!' Bunny je z zaničevalnim pogledom gledala za dekletom, ki je bilo višje od nje, a precej bolj grdo. 'Pfff...' Bunny se je obrnila nazaj k Amelii. 'No ja, jaz nič ne vem. Elena mi namreč malo kaj pametnega pove. Vse kar sem zvedela je bilo to, da je zelo dober v postelji.' Čeprav ji je bila Elena všeč kot prijateljica, ji je šlo njeno hvaljenje njenega seksualnega življenja rahlo na živce. 'Zato mi pa ti povej za kaj se je pravzaprav vse skupaj šlo.'

Words: 625
 Zavila je z očmi in poskušala prezreti občutek, da je tu nekaj narobe. Pretvarjala se je, da jo je nežen udarec v ramo močno zabolel in zaigrano je začela jokati. Morala je biti zelo prepričljiva, saj so ji po licih spolzele prave solze. Kar naenkrat pa se je njen jok spremenil v smeh. Zdaj se je držala za trebuh in se zvijala od smeha. Končno se je pomirila in zavila z očmi. "Kdo pa jo b čistil? Tisti ta je tako ali tako na pol gluh in tudi slep, kako bo pa čistil? Mislim, čudim se, da lahko sploh bere tisti časopis! Boš ti hodila sem in čistila namesto njega?" Že si je predstavljala blondinko v čistilkini opravi, s vsemi tistimi čudnimi bunkeljskimi pripomočki za čiščenje, ki so navadno kaj kmalu pristali v košu. zahihitala se je in si usta pokrila z roko, da ne bi privabila pozornosti deklet, ki so vstopile v trgovino. Samo zmajala je z glavo. Tipična Bunny. Najprej se pritožuje, v naslednjem trenutku pa že kuje načrte kako ujeti dva čedna in dosti starejša fanta. Je rekla ravno prav? Bila sta dosti starejša, in čeprav je še predobro vedela, da ju zanimajo mlajše.. oziroma, bolje bi bilo, če bi rekla mlajši.Verjetno ste že ugotovili, da Bunny ni bila ravno primerna za njiju, a Amelia se je določila, da ji dovoli, da bo to sama ugotovila. Samo namuznila se je in ji odobravajoče pokimala. Naj se muči če hoče, mogoče ji bo pa uspelo, da ju preobrne. Saj je bila čedna in dosti fantov je gledalo za njo, čeprav se je vedno zdelo, kot da tega sploh ne opazi. A punca je bila preveč pametna, da bi spregleda tisto, kar je v njeni zgodbi manjkalo. "No.. am.. saj sem rekla, da ju poznam, kajne? No, pravzaprav.. moja bratranca v ne vem katerem kolenu sta. In ker sta teta in stric umrla.. Zato sem toliko časa tukaj. Stricu Johnatanu," z glavo je pomignila na starčka, "nosim denar zanju. Od moje mame." Močno je zardela. Tega ne bi smela nikomur povedati. Njena mama jima je dajala denar samo zato, da bi tisti, ki vedo, da so člani njene družine mislili, da imata denar. Nikakor ne bi prenesla, da bi svet izvedel, da ima revne sorodnike. Preveč visokostna je bila, čeprav je delovala prijazno in vse to. Kot bi izvedla osnovni priklic, je stric prišel k njima, za njim pa neko dekle. Tik pred Bunny in Amelio se je stric obrnil in z globokim glasom dejal: "Oprostite, očitno nam je zmanjkalo stojal za metle. Morali boste priti drugič." Obrnil se je k dekletoma, pogledal Amelio in ji pomežiknil. Drznvraanovka je zavila z očmi in mu izročila mošnjiček z zlatom, on pa se je obrnil in se pretvajral, kot da se ni nič zgodilo. Njena 'dobra volja' je v trenutku izpuhtela. Je morala omeniti prav Eleno? Kot da ni dovolj, da mora to kačo srečevati na hodnikih, zdaj naj bi se še pogovarjala o njej? "Torej si verjetno edina na šoli, ki ni slišala, zakaj sva se z Willom razšla." Njen obraz je bil kamnit, glas pa ledeno hladen. Nenadoma je obžalovala, da je bila tako hladna do nje, zato je zavzdihnila in se sprostila. "Razšla sva se zaradi Petra, bla bla bla, potem sem izvedela za Eleno, bla bla bla, zanjič sva se srečala in se, am.. pogovorila.. bla bla bla," je zavila z očmi, da bi prikrila rdečico, ki se je ob omembi njunega 'pogovora' prikradla na njena lica.