Note: Kje si ti zdej zimo našla xD

Words: 423
Maya in Samantha sta prihiteli k njej in jo objeli. Veselo jima je vrnila objem. Vse so bile veliko preveč zaposlene, da bi se pogovarjale, zato so se zdaj videle po dolgem času in seveda je bilo treba veliko nadoknaditi. Dekleti sta ji edini verjeli, da se med njima s Petrom ni zgodilo nič, prav zato sta bili njeni najboljši prijateljici. Ko jim profesorji niso nalagali toliko naloge so vse počele skupaj, in nobena ni imela nič proti temu. Ko so se naklepetale so se razkropile. Maya je potrebovala nekaj iz Creparja, Samantha, sladkosneda, pa se je odpravila k Medenemu carju.
 Končno malo sprostitve, je veselo pomislila Amelia, ko se je odpravila k Trem metlam na maslenušek. Stopila je v krčmo in se zadovoljno vsedla na svoj stalni prostor v kotu. Iz velike črne torbice je potegnila knjigo Krive so zvezde, ki jo je našla v knjižnici in je upala, da bo zanimiva. Ljubezenski romani so bili od nekdaj njeni najljubši, zato jo je tudi ta knjiga kaj hitro potegnila vase. Tako se je zatopila v branje, da je celo pozabila naročiti, kar se ni zgodilo pogosto. Tako je sedela tam in se brigala zase, ko ji je nenadoma nekdo potegnil knjigo iz rok. "Hej, vrni mi jo!" je protestirala, potem pa je pogledala navzgor in se zazrla v še predobro znan obraz. Namrščila se je in utihnila. Knjiga ni bila predna pogovora z Eleno, a Spolzgadovka se je očitno odločila drugače. Začela je nekaj razlagati, a Amelia jo je poslušala le napol, kar se je očitno izkazalo za ogromno napako. Nenadoma je zaslišala Willovo ime, kar jo je v hipu zbudilo iz zasanjanosti. "Ti pa res nimaš življenja, da se moraš ves čas vračati v preteklost in se vmešavati v mojega, kajne?" Njen glas je bil slišati zelo lenoben, a Amelia je bila zdaj vse prej kot zdolgočasena. Vedela je, da jo ima Elena prav tako rada, kot Amelia njo. Od nekod je privlekla še Petra, kar je Drznvraanovko le še bolj podžgalo, a na zunaj je ohranila popolnoma miren in brezbrižen izraz. "Bi bil, ampak ni. Nihče od vas ne ve, kaj se je v resnici zgodilo, vse morate napihniti. Mislim da je bolj tvoj tip.. saj ti greš s vsakim, kajne?" Njen glas je bil hladen, četudi je vedela da nima smisla. Punca je bila Spolzgadovka, preživela je lahko vse, kar bi Amelio verjetno prizadelo.

Words: 411
"Bivši fant," jo je popravila. Nekako jo je še vedno zbodlo, če se je kdo obnašal, kot da sta še vedno skupaj. Seveda je vedela, kako se stvari končajo, saj ji je Elena sama povedala. Kot da Spolzgadovka ni upala, da se bo tako razpletlo. Videlo se ji je, da ni vedela, kako je, če si zaljubljen. Njej je bilo vseeno s kom gre, samo da dobi tisto kar hoče. Nasmehnila se je, a je bil lažen nasmešek. "Pravzaprav ne. Nimam te namena užaliti, ker itak žališ sama sebe, zato ti raje dajem komplimente. Velik bolj priročno je in dosti manj zahtevno." Zavila je z očmi. Je res mislila, da se bo spustila tako nizko, da jo bo začela žaliti? Ni še bila na njenem nivoju in močno je upala, da se tja nikoli ne bo spustila. Tam je bilo res čisto dno in ni še bila dovolj obupana, da bi jo obiskala tam spodaj. "Ni moj," je zasikala, medtem ko se je Spolzgadovka smejala. Najraje bi se obrnila stran in odšla, a nekako se ni mogla pripraviti do tega. Narahlo se je nasmehnila. Ja, s tem se je morala strinjati. Vedno je imel rad vse pod nadzorom, kar je znalo biti izjemno moteče, a ko sta bila še skupaj je to začuda ni motilo. Čeprav se ji je zdelo, da jo hoče Spolzgadovka razjeziti, jo je povsem mirno gledala in se nekoliko posmehljivo nasmihala. Ko je spet spregovorila, pa se je mroala zasmejati. "Kako čudno, skorajda prepričana sem, da sem jaz to rekla zanj.." Narejeno se je zamislila, čeprav je vedela, da tega nikoli ni rekla. Tudi ni vedela, ali je Elena povedala po resnici, takrat je bil res jezen nanjo in lahko je rekel karkoli. Dvomila je, da bi kdajkoli rekel kaj takega, a ker ni imela nobenega dokaza, je raje ostala tiho. “Ampak ti imaš dovolj izkušenj, da si ga ukrotila. Ne vem, ali naj se zjočem ali ti čestitam.” Zavila je z očmi. Čeprav je bila Drznvraanovka še ni pomenilo, da se ji bo kar tako umaknila. Marsikatera njena sošolka se je umikala prepirom, pridno čepela za knjigami in podobno, a Mia tega nikoli ni naredila. Preveč je cenila svoje življenje, da bi ga kar takole zapravila, da bi pustila, da leti mimo. Vse, za kar je potrebovala knjige, so bili njeni eksperimenti, pa tu pa tam kakšna lažja knjiga za sprostitev, kot ta, ki ji jo je prej vzela Spolzgadovka, a ji jo je zdaj vrnila.