well, this is for julianne.

z vilico ki se je lesketala pod sončno svetlobo je trkala ob puding, posladek tega zajtrka. z roko se je naslanjala na mizo in zamišljeno gledala v tri pisma pred seboj. še zdaleč jih ni hotela odpreti, saj so vedno vsebovala nora pisma njenih posvojiteljev. najlepše ki ga je kdaj prejela od njim je bilo, ko so jo vprašali v katerem domu je pristala. ostala niti niso vredna omembe. pograbila je pisma, puding odmaknila na sredo mize in se odpravila preko spolzgadovskega omizja proti koncu, bližje k vratom. nekaj pogledov je strmelo za njo. vsak se je moral čuditi, da je zapustila svoj kraljevi stolček ob mizi. ponavadi je ob njej sedel chad, in ji sledil kamorkoli je hotela, a tokrat ne. pomignila je vsakemu posebej, naj jo pusti. in tako je že sedela z odprtim belim listom v rokah. ah ja, nimajo kaj boljšega napisati. kreteni. zmečkala je papir, kjer je pisalo da je niti malo ne pogrešajo in lahko ostane v šoli še med vsemi počitnicami. so res mislili da bi želela k njim? niti slučajno. ostala bo na šoli, pa tudi če bi ji kdorkoli plačal - no, denar bi še vzela, odšla pa ne bi. ob znanem glasu predrzne gryfondomke je trznila. ostala je tiho in posedela še nekaj časa da je v miru prebrala ostali dve sporočili. spet oni? pa kaj za vraga želijo od mene? samoroga? prebirala je sporočila ki so kasneje ostala le še manjši drobci papirja, tudi ti pa so z urokom izginili.
odkorakala je iz dvorane in za sabo pustila le še zaprta vrata, ki so kmalu za tem tiho zacvilila. prepričana je bila da je bil kakšen chad, a po korakih ni sklepala. ta je imel močne, glasnejše korake, ti pa so bili tihi. nekdo ji je prav gotovo sledil. brez da bi se ozrla nazaj je nadaljevala pot  in se znašla v urinem stolpu. čutila je da je oseba za njo in že zagledala rahel dim od uroka. ''niti ne, levinja.'' sarkastično se je nasmehnila in se važno - morda nekoliko pretirano - obrnila nazaj. presenečenje? ne, čisto možno bi bilo da se to dekle znajde tukaj. ''poglej, poglej. je res da stojiš pred mano brez svoje brezkrvne klape?'' čudno. pretvarjala se je da palice nima, a se je ta že znašla v njenih rokah. namerila jo je v rjavolaso deklino pred sabo in jo resno pogledala. ''rada imam uroke. in odlična sem v njih. lahko te kakšnega naučim, veš.'' njene sarkastične besede so se kar prelivale med sabo, nasmešek pa se je kasneje prav tako pokazal. ''confundus,'' je rekla po tihem in se sladko smehljala.

tvoja animacija od kath mi je dala inspiracijo lol :p.

well, this is for julianne.

po glavi so se ji podile divje misli o fantu ki jo je pustil z dekletom pred njo. kako je lahko kaj takega naredil? kako je lahko ta svinja pred njo naredila kaj takega? si ni znala sama poiskati drugega? no, in ko smo že pri tem da je svinja, je to žaljivka za te živali. tako da ne. škoda da bi morali iskati besede za dekle ki ga ne moreš opisati. predrznici bo še pokazala. četudi je bila mlajša, ni izgledalo tako. proti sošolcem je bila bolj zrela in odrasla, enako bi veljalo pri primerjavi z julianne.

ob nesmiselnih besedah se je namrdnila. ''ne, ne vemo kaj se potem zgodi. še naprej hodi za mlajšimi dekleti. saj veš da so ta bolj ljubka kot stare vešče. in odličen primerek le teh vešč si ti.'' zadovoljno se je nasmehnila in si lase v trenutku spela v čop. ''misliš da bi se hotel valjati v tvoji smrdljivi postelji ki je zagotovo že vsa obrabljena od tvojega nočnega dela?'' med besedami ej postala da si je vzela čas za vdih in izdih, nato pa že nadaljevala: ''mnogi pravijo da je tvoje drugo ime cipa.'' predrzen nasmešek na obrazu se ji je kar večal in večal, ni prenehal postajati vse večji.

''ti boš mene učila? prej grem objeti tvoje prijateljčke, potem pa se ti pridružim.'' sarkastično se ji je nasmehnila, da je izgledala kot majhna nedolžna deklica. igrala je še kako dobro. in besede o njenih prijateljih so kar letele iz ust. vedela je da zna biti rose zvesta prijateljica in bi vse naredila za prijatelje - vsaj ena dobra stvar o njej. čeprav je imela mag izkušnje z njunim prijateljstvom, kjer je šlo le za igranje. je dekle sedaj ponovno menilo da bo igranje uspelo da si pridobi chada? žal, ne. pa tudi če je ta bil vajen vseh igric z dekleti, je vedela da jo ima preveč rad. da jo ljubi in mu ni vseeno zanjo. tiste spletkarije so mu bile pač v navadi.

pomela si je roke in s hitrimi koraki stopala proti dekletu. juliannina palica se je že znašla v njeni roki. ''julianne, julianne. glede na to da sem mlajša, ne pomeni da sem slabša ali neumna.'' zlobno se ji je smehljala in tokrat ona krožila okoli nje kot ptica za svojim plenom. oči so gledale ostro v deklino ki je bila zmedena do konca, zenice v magnoliinih očeh pa so se sedaj zvečale, kasneje zmanjšale. ''ah, saj res. govorili sva da bi se ti rada učila uroke. hm.. katerega te naj naučim? najraje bi kletve, a te pustiva za na konec če bi bilo res potrebno.'' pretvarjala se je da razmišlja in palico usmerila v dekle. ''hm, recimo... leticorpus!'' palico je držala pred sabo ravno, stala pa kot kip. dekle se je dvignilo. samo, izgubljeno, brez svoje palice. ta je bila zataknjena v magnoliinemu rokavu majice, trdno skrita. ''uživaš?'' kar vonjala je poželenje po tem da jo ubije. a bi še malo počakala. stali sta na hodniku kamor sedaj ne bi odšel nihče. bil je zajtrk, pri katerem so vsi sedeli najmanj dve uri. in minilo je komaj kakšne pol ure. torej ura in pol. odlično!

magnolia je z veseljem držala palicopred seboj in razmišljala o tem kako mora dekle uživati. kot da bi letela. oh ja, malo še pa bo pristala v steni.

still, i love this rpg! pogovor bo rulal haha :3 preveč inspiracije imam ob pogovoru x.x upam da ni predolgo? :p