Stopal je po zatemnjenem hodniku ki je bil le na ovinkih malce osvetljen, toliko da je še komaj videl konice športnih čevljev. Svojih korakov sploh ni slišal, namreč se je na vsak način hotel izmuzniti iz šole da pride do osebe ki mu je pomenila nekako še največ na Bradavičarki in nasploh - RoBones Bunny. Dekle v katerega se je zatreskal na prvi pogled. Torej ljubezen na prvi pogled le obstaja. Končno se je prebil do vrat ko je za sabo slišal korake. ''Kdo je tam?! Kdo si drzne biti pokonci ob tej uri?! Ah ja, predstojnica rdečega doma. Zavil je z očmi in hitro odprl vrata, četudi so ta malo zacvilila, nato pa stekel na dvorišče in še naprej, kolikor hitro se je le dalo. Ustavil se je na začetku dolgega, kamnitega mostu in se zazrl v svetlolasko, zaprto v svoj svet in zamišljeno. Kot nekakšen kavalir se je odpravil do nje, roke tiščal v žep in bližje k njej je bil, glasnejši so bili njegovi koraki.

Preslišal je njene trapaste besede. Vse kar mu je ostalo je bil le še objem okoli njenega pasu, nič drugega. ''Bunn, misliš da bi te kdaj pustil čakati name? Tega nisem vreden.'' Zavrtel jo je da so se njune oči sedaj srečale in jo narahlo poljubil na tiste polne, sočne ustnice. Stala sta sredi mostu, njemu pa se je to zdelo kot sredi neke stvari - čudaško, če se izrazimo tako. Svoje prste je prepletel z njenimi in jo počasi povlekel za seboj da sta se z roko v roki začela čisto počasi sprehajati po trdni površini. ''Prekleta McGonagallčka je spet vohunila po hodnikih. Kot da si nima kaj drugega za začeti..'' Nekaj trenutkov je počakal, nato pa planil v tih smeh. ''..Ah, revica, čisto sem pozabil da si nima kaj začeti.'' Med tem je Bunny stisnil za roko močneje in jo povlekel še bližje k sebi, da so se njuna ramena že skoraj dotikala.

''Bunn, srček, povej če je kaj novega?'' Sladko se ji je nasmehnil in zamahal z njunima rokama, da se mu je na obraz prikazal bolj zadovoljen kot kakšen sladek nasmešek. Ozrl se je naokoli in opazoval kako je zadnji del svetlobe na Bradavičarki ugasnil. Bil je čas za spanje. No, ne zanju, ta dva sta imela končno čas drug za drugega. Ko so naokoli mrgoleli drugi učenci se nikoli nista pogovorila v miru, kaj šele da bi se na hitro poljubila, ko so že profesorji privreli tja in se jima pritoževali da so na hodniku mlajši učenci. Sramota za šolo. Bradavičarka se mu je prav smilila da so imeli tako obupne profesorje. ''In če vprašaš mene - v prekleti sobi se vsak večer tako dolgočasim. Vsak zaspi najmanj uro pred mani in začne spuščati zvoke, kot je smrčanje. Obup, vedno huje postaja.'' Zavil je z očmi in si dekletovo roko prilastil da jo je lahko hitro poljubil.

Zavil je z očmi in jo pogledal. ''Ah, nič se ne bo zgodilo. Danes nisem uporabil prehoda, kar preko hodnika sem šel.'' Kasneje se ji je tolažljivo nasmehnil in ji pramen las popraviliz obraza. ''Nobena mi ne more prirasti k srcu tako kot ti.'' Trenutek je bil tako posladkan, zato je takoj utihnil. Preveč romantičnih stvari ni maral. Tiste so bile neumne in ogabne. ''Odnehaj s tvojimi neumnostmi da boš drugim grozila.'' Zasmejal se je.

''Sem ti že kdaj povedal da naloge delaš na pameten način?'' S tem je mislil kopiranje iz knjig. Sam tega ni nikoli počel. Ali si je pomagal s knjigami, ali pa so mu druga dekleta pisala naloge, sam pa se jim je moral zadolžiti s krajšim zmenkom. Seveda za te Bunny ni vedela, ker bi bila še kako užaljena in prizadeta, dekletom pa ni želel kaj slabega. Kdo ve, morda bi jih še kdaj potreboval? In sploh, Bunny bi ga zagotovo najraje ubila. Po njenih prejšnjih besedah si je lahko samo zamislil kaj vse bi naredila da bi se maščevala. Zato si je nekatere stvari dovolil zadržati zase.

''Mislim da ne bi imel kaj proti.'' Ob njenih naslednjih besedah se je namrščil. ''Odvisno.'' Imel ej nabranih nekaj izkušenj. Nekateri so se samo po tihem pogovarjali, drugi so se pritoževali in si ob tem držali blazino na glavi da bi lahko v miru zaspali. Nekateri so opazovali, drugi pa spali. Čisto odvisno od karakterja. Ponovno jo je objel in ji vrnil poljub. Obstala sta sredi mostu, objeta. ''In kaj bova zdaj? Do jutra v tem objemu?'' Še vedno jo je močno držal okoli pasu in se ji nasmehnil. Saj ne bi imel nič proti, a bi rad odšel še kam, saj bi ju lahko čakalo marsikaj.

Bil je presenečen nad njenim veseljem da sta bila par. No, saj ga sicer niti ni motilo da sta bila. ''Kako si ti prepričana vase Bunny. Preveč optimizma imaš v sebi.'' Zasmejal se je in nekoliko trznil ob njenih naslednjih besedah. Je bila res tako smrtno resna? Upal je da ne. Čeprav bi znalo biti prav smešno ko bi jo videl s sekiro v roki, z vražjimi očmi stati pred njim in bi ga od jeze razkosala na prafaktorje. No, malo preveč sarkazma. ''Samovšečnica moja.'' Pomežiknil ji je in jo hitro cmoknil na lica.

''Ne sekiraj se, saj veš da si vseeno najboljša.'' Namenil ji je tolažljiv, a hkrati očarljiv nasmešek, ter jo s svojo roko povlekel bližje k sebi in jo ovil okoli pasu. Tako jo je držal in ji nastavil ramo če bi se naslonila nanj. Vsaj takšna je bila navada deklet. No, Bunny je bila v marsičem drugačna, zato se ne bi čudil če tega ne bi naredila. ''Srček, ogromno pridnih deklet imaš v svoji okolici, podkupi eno in ti naj naredi nalogo, ti pa ji boš dala nekaj v zameno.'' Vsako besedo je v mislih premleval, da ne bi zinil kaj preveč. Recimo kot to, kaj nudi dekletom v zahvalo. Oh ne, Bunny bi ga ubila. Ne, ne bi ga ubila. Scvrla bi ga, kar je zagotovo huje.

''Raje sem na svežem zraku kot v tistem smradu kjer komaj diham.'' Zasmejal se je in Samo hodil je naprej in ji pomignil naj mu sledi. ''Sicer ne vem kam greva - lahko ostaneva kar tukaj. Saj imam palico in nama lahko kaj pričaram.'' Karkoli. No, uporabil bi vsaj tisto znanje ki ga ima, čeprav se ni najbolj trudil za ocene. Ni mu bilo mar zanje, čeprav si je zastavljal visoke cilje. Vendar preljubi Regulus, za izobrazbo se je že sedaj potrebno potruditi.