''Lil! Daj, no, Lily!'' obstal je na mestu kot izgubljen cucek, in gledal za rdečelasko ki se mu je oddaljevala. Vedoč, kako močno ga sovražila, a kljub temu je veliko časa preživela v njihovi družbi. Vedela je, da v naravoslovju temnolasec nikoli ni slovel, a ni bil tako neumen, kakršnega se je delal, da bi preživel nekaj časa v njeni družbi. ''Umakni se no!'' odrinil je enega od sošolcev, ko si ji utiral pot mimo sošolcev, iz rastlinjaka, za Lily. ''Prekleto,'' je zašepetal, ko je spoznal, zakaj ga to dekle tako sovraži. ''Stari, oprosti!'' Nasmehnil se je pihufovcu, ki ga je zaneslo v rože. Bila je vse kar on ni bil, njegovo popolno nasprotje, a ravno to potrebuje. Dohitel je punco in se ji postavil ob bok. ''Evansova, daj no, saj veš da ne bi mogla brez mene, zato, ti ponujam priložnost da ti tega ne bo treba. Pomagaj mi z rastlinoslovjem. Prosim.'' Oh, kako patetično je zvenel. Bila bi njegova, če ne bi bilo fanta, ki mu je vsak dan paral živce, Severus, prekleto, kako ga je sovražil. Ni si mogel izbiti misli nanjo, in ni si mogel izbiti misli na to, kako zelo veliko mu pomeni, čeprav med njima ni ničesar. Zanjo se je bil pripravljen spremeniti - in se tudi je. Čeprav iz sebe še vedno ni izbil močne sledi arogance, je postal boljši in ve da je to opazila, a tega ne bo nikoli priznala, se morda sramuje zaradi tega?