Kako za boga je vedel kaj je treba storiti? Dejstvo, da ji je priskočil na pomoč jo je še bolj dražilo, saj se mu bo zdaj morala zahvaliti, ko pa je jezna nanj. Trmasto in kljubovalno je vzravnala svojo držo in se ponosno sprehodila mimo njega na višji del po stopnicah. V roke je vzela palico in izvedla urok, ki je poskrbel, da je bilo njeno sedišče ob oknu suho in čisto. Fanta je poskušala ignorirati. Trmasto je sedela s knjigo v naročju, odprto na poglavju o nekem zapletenem napoju. Risalni pribor je ostal pozabljen v prenatrpani šolski torbi. Poskušala se je zbrati, a ji misel na osebo, ki jo je opazovala ni dala miru. Že šestič je prebrala isto vrstico in pozabila kaj je ravno ugotovila. Jezna je globoko zavzdihnila. Zaradi tišine se je previdno ozrla proti nižjim stopnicah in se srečala s parom skoraj črnih oči. ˝No, daj že, Kaj želiš? Zahvalo? Ja, hvala. Zdaj pa se vrni k svoji spolzgadovski skupini, v kateri NI brezkrvnežev.˝ Poudarila je besedo ni. Še zmeraj je gojila zamero do njega zaradi žalitve iz prejšnjega leta. Vedela je, da mu je bilo žal, saj je dobesedno lazil po kolenih za njo. Toda bala se je, da jo bo spet prizadel. V zraku je bilo čutiti napetost, ki je drugje ni bilo. Skozi okno je bilo mogoče videti, da se je nebo stemnilo. Po redko so začele padati na zemljo kaplje dežja. Upala je, da ne bo neurje, ker ni želela obtičati tukaj z NJIM.
Kazalo 
