da se ljudje spravite pisat bom pač js začela ane

For: EVERYONE
Wearing. Listening to!

Saj je vsako leto za svoj rojstni dan priredila zabavo, a tokrat je morala biti nekaj posebnega. Mislim, saj ne vsako leto postane polnoletna. Enkrat za spremembo zabave ni organizirala zadnji trenutek v kakšnem skrivnem prostoru, ki so ga ponavadi uporabljali za zabave. Ne, tokrat se je bolj potrudila. Zabava je potrebovala dobro glasbo, hrano in seveda neskončno zalogo pijače, pa tudi prazne sobe za tiste, ki so potrebovali svojo zasebnost. Nihče namreč ni maral opazovati golih parov, ki se kar sredi dvorane dajejo dol. A še preden bi lahko organizirala karkoli, je morala najti prostor, ki bo zdržal veliko ljudi. Prostor, kjer bi se lahko vsi domovi dobili, pa ne bi potreboval dosti opremljanja. Seveda, dvorana KŽTD! Tam ne bo potrebovala ničesar! Nič organizacije, pohištva, preprosto ničesar. Za super glasbo bo verjetno poskrbela dvorana sama, tudi sobe bo verjetno naredila.. in najpomembnejše je, da pijače tako nikoli ne bo zmanjkalo, Amelia pa ne bo zapravljala denarja za hrano in pijačo, ki bo na koncu samo še za v smeti. Vabila so bila že zdavnaj razposlana, dvorana KŽTD je bila pripravljena.. vse je bilo pripravljeno na zabavo. Vse, razen slavljenke gostiteljice.
Pogledala je na uro in začela paničariti. Samo še eno uro ima do zabave! Kako naj se uredi v eni uri?! Še sreča, da si je oblačila pripravila že vnaprej, če ne bi bilo vse skupaj verjetno še stokrat huje. Dobesedno stekla je pod tuš in si hitro oprala lase, posušila pa jih je kar z urokom. Postavila se je pred svojo omaro in ven potegnila skrbno zloženo srebrno majico in svetle kavbojke. Iz svoje skrinjice z nakitom je vzela uhane, ogrlico in pa srebrno zapestnico. Ko je končala, je zopet pogledala na uro in presenečeno obstala. za to, da se je uredila je potrebovala samo petinštirideset minut?! S hitrimi koraki se je napotila proti dvorani KŽTD.
Vstopila je v dvorano in se nasmehnila. Bilo je čudovito. Svetleče se lučke so poplesavale po tleh dvorane, izpod stropa je visela ogromna disko krogla, glasba je bila super, mizica s pijačo je bila videti, kot da se bo zdaj zdaj zlomila pod svojo težo.. skratka popolno. Živčno je pogledovala na uro. Bo sploh kdo prišel? Zdaj jo je postajalo zares strah. Neprestano je pogledovala na uro, potem spet v vrata, in na uro in spet nazaj v vrata. Ko je že vse kazalo na to, da ne bo nihče prišel pa so se velika vrata odprla in Amelia se je od olajšanja skoraj onesvestila.